Geni črevesnih bakterij so del njihovega dednega materiala. Raziskovalcem pomagajo razumeti, katere naloge bi lahko opravljali mikroorganizmi v črevesju. Prisotnost določenega gena pa še ne pove, kako dejaven je ali kakšen je njegov učinek pri posamezniku.
Od kod podatek o 150-krat več genih?
Qin in sodelavci so leta 2010 na podlagi vzorcev blata 124 evropskih udeležencev sestavili katalog približno 3,3 milijona mikrobnih genov. Ta skupni katalog je bil približno 150-krat večji od človeškega genskega nabora.
Primerjava se nanaša na katalog, sestavljen iz vzorcev celotne skupine. Ne pomeni, da ima vsak človek v črevesju enako število mikrobnih genov ali vseh 3,3 milijona genov iz raziskave.
Kaj nam raziskovanje genov lahko pove?
Raziskovanje mikrobnih genov omogoča preučevanje sposobnosti mikrobnih skupnosti, denimo sodelovanja pri razgradnji sestavin hrane. Za razumevanje dejanskega delovanja pa je treba poleg prisotnosti genov raziskati tudi njihovo aktivnost in razmere v črevesju.
Iz takšnih podatkov ne moremo preprosto določiti človekove identitete, napovedati njegovega zdravja ali sklepati, da določeno živilo preprečuje bolezen. Prav tako opis mikrobioma ni samostojna podlaga za izbiro ali odmerjanje zdravil, tudi paracetamola.
Nadaljnje branje
Za poljudno spoznavanje prebavil predstavljamo knjigo Giulie Enders Čarobno črevesje. Zgornje besedilo je samostojno pojasnilo in ni odlomek iz knjige.
Vir za podatke o genskem katalogu: Qin in sodelavci: A human gut microbial gene catalogue established by metagenomic sequencing, Nature, 2010.